Muzejska četrt bo tokrat gostila muzeje, ki so s svojimi muzejskimi zbirkami in razstavami na različne načine povezani z živalmi in živalskim kraljestvom. Številni muzeji namreč pomagajo spoznavati tudi živalski svet in živali, ki so živele v daljni preteklosti, nas seznanjajo z razvojem različnih živalskih vrst in tudi učijo, kako ravnati z živalmi ter kako skrbeti zanje.  

Nedelja, 23. 9.,  in sobota, 29. 9.

Muzej Velenje

MASTODONT

Pred skoraj dvema milijonoma let so po Šaleški dolini lomastili mastodonti. Ostanki njihovih kosti in kip mastodonta v naravni velikosti so na ogled na Velenjskem gradu, dve maketi mastodontov pa sta na ogled tudi ob Velenjskem jezeru. Obiskovalci muzejske četrti se bodo z mastodontom pobliže spoznali. Lahko bodo potipali njegov zob in kost, barvali kuliso, ki prikazuje mastodonta in našo pokrajino v njegovem času ter izdelali svojega malega mastodonta.

Ponedeljek, 24. 9.

Prirodoslovni muzej Slovenije

KAČA NI IGRAČA

Ob spoznavanju žive kače, muzejskega kačona Čoneta II., bodo obiskovalci lahko preverili, ali so kače res sluzaste in hladne. Otroci bodo izdelali tudi kačo igračo – vrtavko.

Torek, 25. 9.

Posavski muzej Brežice

ŽIVALI V POSAVSKEM MUZEJU BREŽICE

V Posavskem muzeju Brežice, ki domuje v gradu Brežice, so na stalnih in občasnih razstavah upodobljene številne živali. Vidne so na baročnih freskah v Viteški dvorani, na stopnišču in v grajski kapelici. Sooblikovale so čas in življenje v prazgodovini ter življenje prebivalcev Posavja v 19. in 20. stoletju. Posavski muzej Brežice letos pripravlja tudi obsežno več zvrstno razstavo Štirje elementi. V njenem drugem delu se kot simbol ognja pojavlja petelinček. Obiskovalci Muzejske četrti si bodo lahko izdelali zastavice s podobami živali iz Posavskega muzeja Brežice.

Galerija Božidar Jakac

BOLJKIN ŽIVALSKI VRT

Obiskovalci bodo ob reprodukcijah umetniških del priznanega slovenskega umetnika Janeza Boljke spoznavali živalske motive ter ustvarjali resnične ali pa izmišljene živalske podobe v posebni grafični tehniki – monotipiji.

Sreda, 26. 9.

Koroški pokrajinski muzej

PRIDNI KOT ČEBELE

Čebele so čudovita in koristna bitja. Obiskovalci Muzejske četrti bodo spoznali čebeljo družino, bivališče čebel, življenje čebel in delo, ki ga čebele opravljajo, ter se preizkusili v poslikavi panjskih končnic. Panjske končnice so deščice, s katerimi so zaprti čebelji panji. Poslikane panjske končnice so se v 18. stoletju najprej pojavile na Koroškem in Gorenjskem, kasneje pa so se razširile po vsej Sloveniji. Čebelarji in ljudski slikarji so jih sprva poslikavali z namenom, da bi panje zaščitili pred zlom.

Muzej novejše zgodovine Celje, Otroški muzej Hermanov brlog

ZEMLJA PLEŠE

Herman Lisjak na občasni razstavi Zemlja pleše spoznava vesolje, naš planet ter okolje, v katerem živimo. Del tega so tudi živali, eno od petih kraljestev živih bitij. Obiskovalci bodo izdelovali živali iz papirja v origami tehniki, ob tem pa spoznavali značilnosti posameznih živali in zanimivosti o njih.

Četrtek, 27. 9.

Koroška galerija likovnih umetnosti

VRANČEK KOKI

V Koroški galeriji likovnih umetnosti je na ogled razstava slikarja Jožeta Tisnikarja, katerega zvesti prijatelj je bil vranček Koki. Slikarja je vedno spremljal sede na njegovi rami, upodobljen pa je tudi na številnih Tisnikarjevih delih. Obiskovalci Muzejske četrti bodo o slikarju in njegovem vranu izvedeli veliko zanimivega, iz kartonskih tulcev in barvnega papirja pa si bodo lahko izdelali tudi svojega vrančka Kokija.

Petek, 28. 9.

Moja Ljubljanica

TUR – PRAZGODOVINSKI VELIKAN, KI JE LOMASTIL PO LJUBLJANSKEM BARJU in

GOVNAČ – HROŠČEK, KI VALI SONCE PREKO NEBA

Z dediščino reke Ljubljanice sta neposredno povezani dve posebni in nevsakdanji živali: tur, izumrlo prazgodovinsko govedo, ki je živelo sočasno s kulturo koliščarjev na Ljubljanskem barju, in hrošček govnač, ki ima v egipčanski mitologiji prav poseben pomen, saj so ga videli kot simbol sonca in vstajenja od mrtvih. Obiskovalci Muzejske četrti se bodo seznanili z njunimi značilnostmi in posebnostmi pa tudi z življenjem koliščarjev ter njihovim sobivanjem z udomačenimi in divjimi živalmi. Izdelali bodo lahko tudi podobo skarabeja – amuleta ali hrošča.